»Podnebje se spreminja. Spremenimo podnebje. Skupaj naredimo
razliko.« na Srednji šoli Izola od 08. 05. 2022 do 15. 05. 2022

V sklopu projekta smo gostili dijake in učitelje partnerskih šol iz Italije – Istituto Professsionale di Stato per i Servizi Enogastronomici e dell’Ospitalita Alberghiera G. Falcone iz Giarre, iz PortugalskeAgrupamento de Escolas Romeu Correia iz Almadre, iz Grčije – 2 Epal Kalas iz Kavale in iz Francije – Lycee de Gascogne Hotellerie et Tourisme iz Bordeaux-a – Talence.
Srečanje dijakov in učiteljev je bilo namenjeno aktivnostim učenja, poučevanja in usposabljanja.
Sledili smo ciljem projekta in dijake in učitelje naučili, da globalnega segrevanja
ni mogoče zadržati pod 2oC brez sprememb v proizvodnji in porabi hrane. S povečanjem uživanja rastlinske hrane in zmanjšanjem porabe mesa, mleka in mlečnih izdelkov lahko učinkovito zmanjšamo svoj ogljični odtis. Da bi naša hrana bila čim bolj okolju prijazna in koristna za naše zdravje, je priporočljivo tudi, da je lokalna, ekološko pridelana, sezonska in čim manj procesirana. Udeležence smo seznanili tudi z mednarodnim gibanjem »Meatless Monday« , ki spodbuja ljudi, da ob ponedeljkih ne jedo mesa, da bi izboljšali svoje zdravje in zdravje našega planeta. V delavnici priprave brezmesnega obroka smo uporabili lokalna in
sezonska živila (divji špargelj, česen, čebula, oljčno olje, mediteranske začimbe…) in uporabili varovalne načine priprave jedi (kuhanje, dušenje, sotiranje..)

V delavnici »Kaj lahko storim za ublažitev podnebnih sprememb?« smo ugotovili, da lahko k stabilnemu podnebju prispevamo s podpiranjem zelene politike, z nepotrošniškim načinom življenja, s skrbjo za gozdove in ozaveščanjem o nujnosti zmanjševanja emisij v svojem okolju. V enomesečnem okoljskem izzivu (ločevanje odpadkov, ugašanje luči, zavračanje plastičnih slamic, zmanjšanje uporabe papirnatih serviet, krajše tuširanje, večkratna uporaba nakupovalne vrečke, uporaba steklenice za večkratno uporabo…), so dijaki ugotovili, da je
posameznikov vpliv na okolje občuten. Povprečen enomesečen vpliv dijaka se je zmanjšal za -168kg CO2 in -158kg odpadkov. Z ogledom naravnega rezervata Škocjanski zatok, ki je pomembno ekološko in posebno varstveno območje (območje Natura 2000) smo izvedeli, kako pomemben je rezervat za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Škocjanski zatok je
največje polslano mokrišče v Sloveniji. Območje je pomembno predvsem zaradi pestrosti ptic. Na območju jih živi kar 259 različnih vrst.
V Izoli smo obiskali raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, ki se ukvarja z raziskovanjem obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja. Predstavili so nam inovativni pristop k lesu in njegovi uporabi. Inštitut InnoRenew CoE vidi rešitve za podnebno krizo v znanosti, ki se posveča stavbam in materialom, kljub temu pa številni izzivi ostajajo: upoštevanje vidika trajnosti pri gradnji, obratovanju in uporabi stavb; optimiziranje obnovljivih materialov; razumevanje človeških vzorcev vedenja v okviru grajenega okolja; izboljšanje počutja
prebivalcev in povečanje družbene kohezije.
Obiskali smo tudi Morsko biološko postajo v Piranu, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo in je edina slovenska ustanova, ki preučuje morje in spreminja njegovo kakovost. Raziskovalci Morske biološke postaje so nam predstavili vpliv podnebnih sprememb na morje in nas izzvali z vprašanjem: »Vsi imamo radi morje, a nam je dovolj mar? ».
Na poti v Posočje smo se ustavili v podjetju Pipistrel, ki je eden najboljših in najnaprednejših oblikovalcev in proizvajalcev letal na svetu. Največji uspeh podjetja prinašajo raziskave in razvoj alternativnih letalskih pogonov. Je vodilno svetovno podjetje za načrtovanje in proizvodnjo inovativnih električnih in hibridnih pogonov letal. Pipistrel je trikratni zmagovalec NASA Green Flight Challenge.
V Triglavskem narodnem parku, ki je edinstveno zavarovano območje v alpskem svetu, smo se seznanili z njegovimi prednostnimi cilji. To so ohranjanje ekosistemov in naravnih procesov, naravnih vrednot, pestrosti habitatnih tipov, živalskih in rastlinskih vrst ter kakovosti in pestrosti krajin. V naseljenih delih narodnega parka je poudarek na ohranjanju kulturne dediščine in kakovosti kulturne krajine, ki je rezultat sožitja domačinov in narave. Lokalnim prebivalcem se ob podpori ustreznih vladnih resorjev zagotavljajo gospodarski in družbeni pogoji za trajnostni razvoj dejavnosti, ki omogočajo in podpirajo ohranjanje
poselitve, kakovostno bivalno in delovno okolje, značilno identiteto in tradicionalno rabo naravnih dobrin.
Primer sožitja ljudi in narave smo videli na ekološki turistični kmetiji »Pri Plajerju« v Trenti. V skrbi za dobro počutje so v apartmajih uporabljeni pretežno naravni materiali. Pohištvo je izdelano iz masivnega lesa smreke, macesne, jesena in javorja. Odeje so iz volne in bombaža, vzglavniki polnjeni z volno in luščinami različnih žit. Tudi copati so volneni. Najbolj pa so ponosni na ponudbo hrane, ki je pripravljena enostavno in s srcem Je zdrava, pripravljena vedno sveže, iz domačih ekoloških sestavin. Vsa odpadna voda na kmetiji se
prečisti v rastlinski čistilni napravi. S tem skrbijo, da ostaja narava v Trenti in reka Soča čisti in neokrnjeni.
Mag. Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU nam je predaval o problemu krčenja Triglavskega ledenika, ki je tiha priča globalnega segrevanja. Hitrejše krčenje ledenika, ki se je pričelo v 2.polovici osemdesetih let 20. stoletja, se je še stopnjevalo do začetka 21. stoletja. Zaradi vse hitrejšega tanjšanja ledu so se sredi ledenika začele pojavljati posamezne skalne grbine, dokler ledenik leta 1992 ni razpadel na dva ločena dela. Proces je zastal v letih z nadpovprečno visoko snežno odejo v pozni pomladi, a le takrat, ko se ta kopiči enakomerno skozi vso snežno sezono.
Sprehodili smo se tudi po alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti, ki je zaščiten spomenik oblikovane krajine in narave, državnega pomena. Cvetoči zeleni vrtovi s površino 2572m2
ležijo na 800 m nadmorske višine, so fascinantni in predstavljajo več kot 600 različnih vrst rastlin, vključno z endemi, ki rastejo le v Sloveniji.
Na poti proti Izoli smo večerjali na ekološki turistični kmetiji »Hudičevec« v Razdrtem. Na kmetiji stremijo k trajnostnemu gospodarjenju in razvoju. Svoje goste spodbujajo k ohranjanju planeta s priporočili o odgovorni rabi brisač, ločevanju odpadkov, varčevanju z energijo, predvsem pa s pitno vodo, ki je velik privilegij kmetije, saj se večino leta oskrbuje iz lastnega vira. Na krožnikih ponujajo ekološko meso doma vzrejenih živali, domačo zelenjavo in ostale domače dobrote.
Z obiskom Škocjanskih jam smo vstopili v podzemni svet, edinstven naravni fenomen, ki ga je ustvarila reka Reka. Škocjanske jame so prvi spomenik v Sloveniji in na klasičnem Krasu, ki je vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Je prvo podzemno mokrišče zaradi pomembnega habitata, ki vsebuje visoko specializirane in pogosto endemične vrste kopenskih in vodnih jamskih živali – med njimi tudi človeško ribico (Proteus anguinus).
Ogledali smo si tudi čebelarski muzej v Radovljici in mlade ozavestili o pomenu obstoja čebel za našo skupno prihodnost. Od opraševanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med opraševalci najpomembnejšo vlogo. Vsaka tretja žlica naše hrane je odvisna od čebel. Čebele so vse bolj ogrožene zaradi bolezni, intenzivnega kmetijstva, uporabe pesticidov v kmetijstvu in podnebnih sprememb. V Evropi izumrtje grozi skoraj 10% vseh čebel. Spoznali smo tudi, da med ni samo sladilo, ampak tudi zdravilo. Čebelarska zveza Slovenije je ob podpori Republike Slovenije in OZN predlagala, da 20. maj postane svetovni dan čebel.

Z razstavo dijakov predšolske vzgoje “SKRB ZA NARAVO,LIKOVNO USTVARJANJE IN MI – VSE TO JE NAŠ SVET” in delavnico izdelave plakatov iz recikliranega papirja smo ozavestili pomen varovanja našega okolja.
V času srečanja smo bili tudi športno aktivni (mednarodno tekmovanje v odbojki, tekmovanje v badmintonu, planinski pohod ob reki Soči, plavanje na slovenski Obali).
S kulturnim programom smo obeležili 9. maj – dan praznovanja miru in enotnosti v Evropi. Udeležencem smo pokazali našo šolo, obalna mesta Izolo, Koper in Piran, naše glavno mesto Ljubljano in naš turistični biser – Bled. Ljubljana je ena najmanjših evropskih prestolnic. Je geografsko, kulturno, znanstveno, gospodarsko, prometno, politično in upravno središče države. Je mesto z zeleno dušo, evropsko nagrajeno kot zelena prestolnica.
Bled se že nekaj let zavzema za zeleni turizem in je prejemnik zlate oznake Zelena shema slovenskega turizma. Blejsko jezero z gradom na pečini nad njim je eno najlepših alpskih letovišč v Evropi. Nominiran je bil za turistični biser – eno od sedmih novih čudes sveta.
Gostujoči dijaki in njihovi učitelji so spoznali kulturno-zgodovinske, gastronomske in geografske značilnosti naše domovine in domov odšli obogateni z novim znanjem in spoznanji.

Slike, ki prikazujejo bogato dogajanje po dnevih, so objavljene na dosežki/galerija.

Izola, maj 2022 Nataša Valenčič Pogačnik