V torek, 07.02.2023, smo dopoldne preživeli na obali Coste de Caparice, kjer smo imeli tečaj surfanja na valovih. Kljub nizkim temperaturam morja in vetrovnemu vremenu je bila izkušnja surfanja na valovih razburljiva in nepozabna.
Popoldan pa smo se sprehajali po zaščitenem področju naravnega rezervata. V parku uspeva avtohtono rastlinstvo kot so pinje, brin, divji špargelj, lobodika….. Seznanili so nas tudi z tujerodno, invazivno in hitro rastočo rastlino Carpobrotus Edulis (kisla figa), ki odvzema življenjski prostor drugemu rastju.
V sredo, 08.02.2023, smo se odpeljali v umetniško središče, Casa da Cerca, v mestu Almada. To je center raziskovanja in širjenja sodobne umetnosti s posebnim poudarkom na študiji risanja. V botaničnem vrtu gojijo rastline, ki jih lahko uporabijo pri umetniškem ustvarjanju. Preizkusili smo se v risanju portretov skozi »camero obscuro« in v slikanju na platnene, nosilne torbe. Ustvarili smo prave umetniške izdelke.
Popoldanski čas smo preživeli v Lizboni, v predelu Belem. Obiskali smo muzej, v katerem je bila nekoč termoelektrarna. Seznanili so nas tudi z znanstvenim odkrivanjem pomena elektrike za vsakdanje življenje in kako lahko pridobivamo elektriko iz obnovljivih virov energije.
Ogledali smo si betonski spomenik, z imenom Belem. Ima obliko ladje in stoji blizu mesta, od koder so portugalske ladje odplule na svoje dolge, osvajalske poti. Z vrha spomenika je lep razgled na Lizbono in na reko Tajo, ki se izliva v Atlantski ocean. Na ploščadi pred spomenikom pa je mozaik, kjer so na zemljevidu sveta upodobljene poti pomorščakov.
Na koncu dneva pa smo se posladkali z njihovo tradicionalno sladico »Pasteis de Belem«.
V četrtek, 09.02.2023, smo se z avtobusom odpeljali na celodnevni izlet po obali Atlantskega oceana. Pot nas je peljala mimo Lizbone v čudovite, obmorske kraje Estoril, Cascaisa in druge. Uživali smo v spektakularnih pogledih na valovanje oceana.
Boca do Inferno je prepad, ki se nahaja v obmorskih pečinah blizu mesteca Cascais. Voda ima dostop do globokega dna prepada in močno udarja v njegove skale.
Cabo da Roca pa je najzahodnejši del Portugalske in tudi kontinentalne Evrope.
Po kosilu pa smo si ogledali Sintro, slikovito mestece na hribu, ki je pod Unescovo zaščito kulturne dediščine. Očarala nas je z barvitastimi trdnjavami in gradovi ter urejenimi parki.
Posladkali smo se z lokalno sladico »Travesseiros«.
V petek, 10.02.2023, smo imeli voden ogled mesta Almada. Obiskali smo samostan bratov kapucinov, ki so ga prenovili v sodoben kulturni prostor, primeren za razstave in koncerte. Samostan se nahaja na vrhu klifa, na samostanskem vrtu je spominska plošča pesnika Pabla Nerude.
Po ogledu mestnega pristanišča smo se v staro mestno jedro peljali z električnim dvigalom, Boca de Vento. Sprehodili smo se po mestnih ulicah, obiskali Židovsko četrt in občudovali pogled na most 25.aprila, ki mesto povezuje z Lizbono. V mestnem parku smo imeli družabne igre in dan zaključili na šoli s poslovilno večerjo.
V soboto, 11.02.2023, zadnji dan našega bivanja na Portugalskem, smo namenili celodnevnemu obisku glavnega mesta. Lizbona leži na zahodnem delu Iberskega polotoka ob izlivu reke Tajo v Atlantski ocean. V mestu in širši okolici živi več kot 2 milijona prebivalcev. Je arhitekturno zelo bogato mesto, saj povsod lahko vidimo romanske, gotske, baročne, tradicionalno portugalske in moderne zgradbe. Je eno glavnih gospodarskih središč v Evropi, z rastočim finančnim sektorjem in eno največjih pristanišč za kontejnerje na Atlantski obali. V mestu je bilo veliko turistov, ki so se lahko vozili s »tuk-tuki« in za Lizbono značilnimi tramvaji. Na enem od lizbonskih gričev smo si ogledali grad Sao Jorge in stolnico Santa Maria Major. Sprehodili smo se tudi mimo operne hiše, stare železniške postaje, dvigala Santa Justa, ki je zgrajen v gotskem stilu in ostalih znamenitosti mesta. Na mestnih ulicah smo bili deležni množičnih demonstracij učiteljev.
V nedeljo, 12.02.2023, smo utrujeni, vendar polni vtisov in lepih doživetij, odpotovali domov.
